VODITELJ

dr. Franc Zorec
Bakovci, Partizanska 28, 9000 Murska Sobota

Telefon: 031/354 872
Elektronski naslov: franc.zorec@rkc.si

Spletna stran: škofija Murska Sobota

URADNE URE: po dogovoru.

Študijsko leto 2024/2025

Informativni dan:

  • v petek, 20. septembra 2024, ob 16.00, Gregorčičeva 4 (škofija), Murska Sobota

Vpis:

  • v petek, 20. septembra 2024, ob 17.00, Gregorčičeva 4, Murska Sobota

Začetek predavanj:

  • v petek, 4. oktobra 2024, ob 16.00

Slušatelji pravijo …

osebaOtroci so bili veseli, mož me spodbuja, župljani so mi čestitali

Maja Feher

Za vpis na KPŠ sem se odločila na pobudo našega župnika ter prijateljice Ivanke, ki tudi obiskuje KPŠ. Najprej sem oklevala, vendar mi je dejstvo, da me delo z otroki veseli, dalo dovolj poguma za vpis.

V naši vasi vodim šmarnice in sem se nekako povezala s skupino otrok. Lahko rečem, da so prav oni moja največja spodbuda in navdih. Ko so slišali, da se izobražujem za katehetinjo, so bili zelo veseli. Navdušenje na njihovih obrazih mi daje neizčrpno moč na moji moti. Tudi družina me podpira pri moji odločitvi. Otroci veselo pripovedujejo svojim prijateljem, da bo mama učila verouk. Tudi mož me spodbuja in mi stoji ob strani, saj moramo večkrat usklajevati naše »urnik«. Včasih odpovemo kakšno petkovo povabilo, saj imam takrat predavanja. Najbolj pa me veseli, da so mi mnogi moji sovaščani, kot tudi drugi župljani, čestitali za to odločitev. Nekateri so celo ponudili, da mi priskočijo na pomoč, ko se pripravljam na izpite.


osebaV iskanju službe sem se odločila: nekaj moram narediti za svojo prihodnost

Valerija Šadl

Poleti leta 2012 sem ostala brez službe. Mlada, zagnana, polna energije, da spremenim svet na boljše, nikjer pa nobenega prostega mesta zame. Le kaj boljšega si lahko želi mlad človek?! Jeseni, ko se je začelo novo šolsko leto, in sem tako samevala in obupavala nad svojim stanjem med štirimi zidovi, sem se odločila, da moram nekaj narediti za svojo prihodnost, saj bi me takratno stanje čisto otopelo in zadušilo. Tako sem brskala po spletu in iskala. Nekega dne pa naletela na vabilo k vpisu na katehetsko-pastoralno šolo v murskosoboški škofiji. Takoj me je pritegnilo, zakaj, še danes ne vem. Mogoče je takrat posredoval Nekdo. V domači župniji sem bila že nekaj let animatorka birmanski skupini in s študijem na KPŠ bi nadgradila svoje znanje o veri, jo pri tem poglobila in tako mladim posredovala kvalitetnejše znanje.

Končno je prišel petek v oktobru. Gospa Julka Nežič nam je – peščici prestrašenih kandidatov in kandidatk – predala prve informacije o ”študiju” na KPŠ. Program je bil zanimiv, sošolci prav tako prestrašeni kot jaz. Odločitev je padla takoj, JAZ sem ZA.

Točno pred štiri leti sem se vpisala na KPŠ, danes pa že razmišljam o svojem zaključnem delu. Štiri leta so minila, kot bi trenil. Bilo je lepo, zanimivo, pestro, mavrično, okusno, zabavno, prijateljsko. Nikakor mi ni žal, da sem se tisti deževni dan v oktobru odločila ZA in doživela prijetno izkušnjo. Na tej poti pa sem spoznala čudovite ljudi, sošolce, profesorje in druge, ki pa so kot češnja na vrhu smetane – najboljše in najslajše.